Že kar nekaj časa je od našega fotkanja, pa vseeno mislim, da si tole zasluži en kratek zapis in nekaj fotk.
Barbi in Matica verjetno vsi poznamo iz njunega you tube kanala, sama sem jih navdušeno spremljala celo lansko leto v Kaliforniji, za tak mini pridih doma in res dobila tak prijeten občutek, kot da jih že poznam :)
In ko smo se zmenili za fotkanje, sem se počutila enako, tole naše fotkanje je bilo eno prijetno nedeljsko popoldne in lutanje po Pokljuki, meni se je zdelo, kot da sem pač skočila na sneg z dvema prijateljema :) Sicer se dostikrat hitro vsi v naši ekipi tako počutimo na vseh fotkanjih, ko malo počvekamo in se na hitro spoznamo in se mi zdi, da smo ravno prav premaknjeni, da se tudi vsem, ki se fotkajo pri nas uspe sprostit.
Fotografiranje je za nas daleč od poziranja, itak morajo obstajat neke smernice in ideje, kar pomeni, da vas premaknemo v en in drug kotiček, malo povemo kam z rokami, nogami in glavo, toliko da ne zamrznete pred kamero. Pa vseeno, fotke se lovijo čisto neodvisno od tega :) Še sami ne veste kdaj nastanejo in iz fotografiranja ponavadi sigurno vsak oddide z rahlim dvomom "o šit, upam da je kej ratal". Sporočilca, ki jih dobimo po tem ko pošljemo fotke, nam pa vsakič znova dajo potrditev, da nam je spet uspelo in da smo spet nekomu pričarali spomin, ki bo ostal za vedno. Ne vem če ima to smisel, pa vseeno, preden do konca zafilozofiram, naj fotke povejo svoje ..:)